¹ Datumi podpisa in ratifikacije s strani nekdanje Češke in Slovaške zvezne republike.

² Datumi podpisa in ratifikacije s strani državne skupnosti Srbije in Črne gore.

³ V skladu z Resolucijo CM/Res(2022)3, ki jo je Odbor ministrov sprejel 23. 3. 2022., Ruska federacija 16. 9. 2022. preneha biti pogodbenica Pogodbe ETS št. 5. Skladno s tem Ruska federacija tudi 16. 9. 2022. preneha biti pogodbenica Protokola.

Države članice Sveta Evrope, podpisnice tega Protokola, so se,

odločene, da bodo z novimi primernimi ukrepi kolektivno zagotavljale določene pravice in svoboščine iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju imenovana „Konvencija“),

dogovorile o naslednjem:

1. Vsakdo, ki ga je sodišče obsodilo zaradi kaznivega dejanja, ima pravico, da se sodna odločba o krivdi in o kazni preizkusi pred višjim sodiščem. Uveljavljanje te pravice, vključno z razlogi, na podlagi katerih jo lahko uveljavlja, morajo biti določeni z zakonom.

2. Ta pravica se lahko izjemoma omeji, če gre za kršitve manjšega pomena, kakor so predpisane z zakonom, ali če je prizadetemu če na prvi stopnji sodilo najvišje sodišče ali je bil obsojen po pritožbi zoper oprostilno sodbo.

Če je bila pravnomočna kazenska sodba pozneje razveljavljena ali če je bila oseba pomiloščena zato, ker je kako novo ali na novo odkrito dejstvo pokazalo, da gre za sodno zmoto, ima oseba, ki je zaradi takšne obsodbe prestajala kazen, pravico do odškodnine skladno z zakonom ali prakso te države, razen če bi se dokazalo, da je prepozno razkritje takšnih dejstev prizadeti v celoti ali deloma sam povzročil.

1. Pristojni sodni organi iste države ne smejo nikogar kazensko obravnavati niti ponovno kaznovati za kaznivo dejanje, za katero je bil na podlagi zakona in v skladu s kazenskim postopkom te države s pravnomočno sodbo če oproščen ali obsojen.

2. Določbe prejšnjega odstavka ne preprečujejo obnove kazenskega postopka na podlagi zakona in skladno s kazenskim postopkom določene države, če obstajajo dokazi o novih ali na novo odkritih dejstvih ali pa če je v prejšnjih postopkih prišlo do bistvene napake, ki bi bila lahko vplivala na izid sojenja.

3. Odstopanje od tega člena na podlagi 15. člena Konvencije ni mogoče.

Zakoncema gredo iz zakonske zveze enake civilnopravne pravice in dolžnosti v medsebojnem razmerju in v razmerju do svojih otrok tako med trajanjem zakonske zveze kot tudi po njenem prenehanju. Določba tega člena ne preprečuje državam uveljaviti ukrepe, ki jih narekujejo koristi otrok.

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi določi ozemlje ali ozemlja, za katera veljajo določbe tega Protokola, in v kakšnem obsegu bodo veljale na tem ozemlju ali ozemljih.

2. Vsaka država lahko pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi veljavnost določb tega Protokola na katerokoli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne Protokol veljati prvi dan meseca, ki sledi pretečenemu roku dveh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3. Vsaka izjava, dana na podlagi prejšnjih dveh odstavkov, se lahko za katerokoli ozemlje, navedeno v takšni izjavi, prekliče ali spremeni z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja. Preklic ali sprememba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi pretečenemu roku dveh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel notifikacijo.

4. Za izjavo, ki je bila dana na podlagi tega člena, se šteje, da je v skladu s prvim odstavkom 56. člena Konvencije.

5. Ozemlje katerekoli države, za katero velja ta Protokol na podlagi ratifikacije, sprejema ali odobritve, ter vsako ozemlje, za katero velja ta Protokol na podlagi izjave, ki jo je dala država po tem členu, se lahko obravnavata kot ločeni ozemlji v razmerju do ozemlja države iz 1. člena.

6. Vsaka država, ki je dala izjavo v skladu s 1. ali 2. odstavkom tega člena, lahko kadarkoli po tem izjavi za eno ali več ozemelj, na katera se izjava nanaša, da, kar zadeva 1. do 5. člen tega Protokola, sprejema pristojnost Sodišča za sprejemanje pritožb posameznikov, nevladnih organizacij ali skupin posameznikov v skladu s 34. členom Konvencije.

Države pogodbenice štejejo določbe od 1. do 6. člena tega Protokola kot dodatne člene h Konvenciji. Vse določbe Konvencije naj se uporabljajo usklajeno.

Ta Protokol je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki so podpisale Konvencijo. Protokol morajo države ratificirati, sprejeti ali odobriti. Tega Protokola ne more ratificirati, sprejeti ali odobriti država članica Sveta Evrope, ki ni hkrati ali pa pred tem ratificirala Konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

1. Ta Protokol začne veljati prvi dan meseca, ki sledi preteku roka dveh mesecev od datuma, ko je sedem držav članic Sveta Evrope izrazilo soglasje, da jih določbe tega Protokola zavezujejo skladno z določbami 8. člena.

2. Za vsako državo članico, ki kasneje izrazi soglasje, da jo zavezujejo določbe Protokola, začne veljati prvi dan meseca, ki sledi preteku roka dveh mesecev od datuma deponiranja listin o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi.

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti vse države članice Sveta Evrope:

a. o vsakem podpisu;

b. o deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi;

c. o datumu začetka veljavnosti Protokola, skladno s 6. in 9. členom;

d. o vsakem drugem dejanju, notifikaciji ali izjavi, ki se nanaša na ta Protokol.

V potrditev tega so podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta Protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu 22. novembra 1984 v angleščini in francoščini, od katerih sta obe besedili enako verodostojni, in sicer v enem izvodu, ki je shranjen v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsem državam članicam Sveta Evrope.