{"id":40821,"date":"2022-04-26T20:16:09","date_gmt":"2022-04-26T18:16:09","guid":{"rendered":"https:\/\/europeancourt.org\/evropska-konvencija-o-varstvu-%c4%8dlovekovih-pravic\/"},"modified":"2026-03-02T02:31:47","modified_gmt":"2026-03-02T01:31:47","slug":"evropska-konvencija-o-varstvu-%c4%8dlovekovih-pravic","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/dokumenti\/svet-evrope\/evropska-konvencija-o-varstvu-%c4%8dlovekovih-pravic\/","title":{"rendered":"Evropska konvencija o varstvu \u010dlovekovih pravic"},"content":{"rendered":"
\n
Besedilo Konvencije vsebuje spremembe in dopolnitve v skladu z dolo\u010dbami Protokola \u0161t. 15, ki je pri\u010del veljati 1. avgusta 2021, in Protokola \u0161t. 14, ki je pri\u010del veljati 1. junija 2010. Besedilo Konvencije je bilo predhodno spremenjeno v skladu z dolo\u010dbami Protokola \u0161t. 3, ki je pri\u010del veljati 21. septembra 1970, Protokola \u0161t. 5, ki je pri\u010del veljati 20. decembra 1971 ter Protokola \u0161t. 8, ki je pri\u010del veljati 1. januarja 1990 in vklju\u010duje tudi besedilo Protokola \u0161t. 2 ki je, v skladu s 3. odstavkom 5. \u010dlena, postal sestavni del Konvencije z veljavnostjo od 21. septembra 1970. Vse dolo\u010dbe, ki so bile po teh Protokolih spremenjene ali dodane, je nadomestil Protokol \u0161t. 11 z dnem, ko je pri\u010del veljati, t.j. od 1. novembra 1998. S tem datumom je bil preklican Protokol \u0161t. 9, ki je pri\u010del veljati 1. oktobra 1994, Protokol \u0161t. 10 pa je postal brezpredmeten. <\/div>\n
Le angle\u0161ko<\/a> in francosko<\/a> besedilo Konvencije sta verodostojni. Ta prevod ni uradno besedilo Konvencije.<\/div>\n<\/div>\n
Raz\u0161iri vse<\/a> Strni vse<\/a><\/div>\n
\r\n
<\/span>Podpis, ratifikacija, za\u010detek veljavnosti, pridr\u017eki, izjave, odpoved, derogacija, ozemeljska veljavnost: notifikacije, komunikacije<\/span><\/div>
\r\n
\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
Dr\u017eava<\/th>\nPodpis<\/th>\nRatifikacija<\/th>\nZa\u010detek veljavnosti<\/th>\nPridr\u017eki<\/th>\nIzjave, odpoved, derogacija<\/th>\nOzemeljska veljavnost: notifikacije<\/th>\nKomunikacije<\/th>\n<\/tr>\n<\/thead>\n
Albanija<\/td>\n13. 7. 1995.<\/td>\n2. 10. 1996.<\/td>\n2. 10. 1996.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Andora<\/td>\n10. 11. 1994.<\/td>\n22. 1. 1996.<\/td>\n22. 1. 1996.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Armenija<\/td>\n25. 1. 2001.<\/td>\n26. 4. 2002.<\/td>\n26. 4. 2002.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Avstrija<\/td>\n13. 12. 1957.<\/td>\n3. 9. 1958.<\/td>\n3. 9. 1958.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Azerbajd\u017ean<\/td>\n25. 1. 2001.<\/td>\n15. 4. 2002.<\/td>\n15. 4. 2002.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Belgija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n14. 6. 1955.<\/td>\n14. 6. 1955.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Bosna in Hercegovina<\/td>\n24. 4. 2002.<\/td>\n12. 7. 2002.<\/td>\n12. 7. 2002.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Bolgarija<\/td>\n7. 5. 1992.<\/td>\n7. 9. 1992.<\/td>\n7. 9. 1992.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Hrva\u0161ka<\/td>\n6. 11. 1996.<\/td>\n5. 11. 1997.<\/td>\n5. 11. 1997.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Ciper<\/td>\n16. 12. 1961.<\/td>\n6. 10. 1962.<\/td>\n6. 10. 1962.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
\u010ce\u0161ka<\/td>\n21. 2. 1991.1<\/sup><\/a><\/td>\n18. 3. 1992.1<\/sup><\/a><\/td>\n1. 1. 1993.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Danska<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n13. 4. 1953.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Estonija<\/td>\n14. 5. 1993.<\/td>\n16. 4. 1996.<\/td>\n16. 4. 1996.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Finska<\/td>\n5. 5. 1989.<\/td>\n10. 5. 1990.<\/td>\n10. 5. 1990.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Francija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n3. 5. 1974.<\/td>\n3. 5. 1974.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Gruzija<\/td>\n27. 4. 1999.<\/td>\n20. 5. 1999.<\/td>\n20. 5. 1999.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Nem\u010dija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n5. 12. 1952.2<\/sup><\/a><\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Gr\u010dija<\/td>\n28. 11. 1950.<\/td>\n28. 11. 1974.3<\/sup><\/a><\/td>\n28. 11. 1974.3<\/sup><\/a><\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Mad\u017earska<\/td>\n6. 11. 1990.<\/td>\n5. 11. 1992.<\/td>\n5. 11. 1992.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Islandija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n29. 6. 1953.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Irska<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n25. 2. 1953.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Italija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n26. 10. 1955.<\/td>\n26. 10. 1955.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Latvija<\/td>\n10. 2. 1995.<\/td>\n27. 6. 1997.<\/td>\n27. 6. 1997.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Lihten\u0161tajn<\/td>\n23. 11. 1978.<\/td>\n8. 9. 1982.<\/td>\n8. 9. 1982.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Litva<\/td>\n14. 5. 1993.<\/td>\n20. 6. 1995.<\/td>\n20. 6. 1995.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Luksemburg<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Malta<\/td>\n12. 12. 1966.<\/td>\n23. 1. 1967.<\/td>\n23. 1. 1967.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Monako<\/td>\n5. 10. 2004.<\/td>\n30. 11. 2005.<\/td>\n30. 11. 2005.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
\u010crna gora<\/td>\n3. 4. 2003.4<\/sup><\/a><\/td>\n3. 3. 2004.4<\/sup><\/a><\/td>\n6. 6. 2006.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Nizozemska<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n31. 8. 1954.<\/td>\n31. 8. 1954.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Severna Makedonija<\/td>\n9. 11. 1995.<\/td>\n10. 4. 1997.<\/td>\n10. 4. 1997.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Norve\u0161ka<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n15. 1. 1952.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Poljska<\/td>\n26. 11. 1991.<\/td>\n19. 1. 1993.<\/td>\n19. 1. 1993.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Portugalska<\/td>\n22. 9. 1976.<\/td>\n9. 11. 1978.<\/td>\n9. 11. 1978.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Moldavija<\/td>\n13. 7. 1995.<\/td>\n12. 9. 1997.<\/td>\n12. 9. 1997.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Romunija<\/td>\n7. 10. 1993.<\/td>\n20. 6. 1994.<\/td>\n20. 6. 1994.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Rusija<\/td>\n28. 2. 1996.<\/td>\n5. 5. 1998.<\/td>\n5. 5. 1998.5<\/sup><\/a><\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
San Marino<\/td>\n16. 11. 1988.<\/td>\n22. 3. 1989.<\/td>\n22. 3. 1989.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Srbija<\/td>\n3. 4. 2003.4<\/sup><\/a><\/td>\n3. 3. 2004.4<\/sup><\/a><\/td>\n3. 3. 2004.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Slova\u0161ka<\/td>\n21. 2. 1991.1<\/sup><\/a><\/td>\n18. 3. 1992.1<\/sup><\/a><\/td>\n1. 1. 1993.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Slovenija<\/td>\n14. 5. 1993.<\/td>\n28. 6. 1994.<\/td>\n28. 6. 1994.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
\u0160panija<\/td>\n24. 11. 1977.<\/td>\n4. 10. 1979.<\/td>\n4. 10. 1979.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
\u0160vedska<\/td>\n28. 11. 1950.<\/td>\n4. 2. 1952.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
\u0160vica<\/td>\n21. 12. 1972.<\/td>\n28. 11. 1974.<\/td>\n28. 11. 1974.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Tur\u010dija<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n18. 5. 1954.<\/td>\n18. 5. 1954.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Ukrajina<\/td>\n9. 11. 1995.<\/td>\n11. 9. 1997.<\/td>\n11. 9. 1997.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n
Zdru\u017eeno kraljestvo<\/td>\n4. 11. 1950.<\/td>\n8. 3. 1951.<\/td>\n3. 9. 1953.<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n[ang<\/a>] [fra<\/a>]<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n

1<\/sup> Datumi podpisa in ratifikacije s strani nekdanje \u010ce\u0161ke in Slova\u0161ke zvezne republike.<\/p>\n

2<\/sup> Ratifikacija s strani Posarja 14. 1. 1953. \u2013 Posarje je postalo sestavni del Nem\u010dije 1. 1. 1957.<\/p>\n

3<\/sup> Prva ratifikacija: 28. 3. 1953. Odpoved z veljavnostjo 13. 6. 1970.<\/p>\n

4<\/sup> Datumi podpisa in ratifikacije s strani dr\u017eavne skupnosti Srbije in \u010crne gore.<\/p>\n

5<\/sup> V skladu z Resolucijo CM\/Res(2022)3, ki jo je Odbor ministrov sprejel 23. 3. 2022., Ruska federacija 16. 9. 2022. preneha biti pogodbenica Pogodbe ETS \u0161t. 5.<\/p><\/div><\/div>\r\n

ETS (STE) \u0161t. 5<\/p>\n

Konvencija o varstvu \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din<\/h1>\n

Rim, 4.XI.1950<\/p>\r\n

<\/span>

Preambula<\/h2><\/div>
\r\n

Vlade podpisnice te Konvencije, \u010dlanice Sveta Evrope, so se,<\/p>\n

upo\u0161tevajo\u010d Splo\u0161no deklaracijo o \u010dlovekovih pravicah, ki jo je razglasila Generalna Skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov dne 10. decembra 1948,<\/p>\n

upo\u0161tevajo\u010d, da si ta deklaracija prizadeva zagotoviti splo\u0161no in u\u010dinkovito priznavanje in spo\u0161tovanje v njej razgla\u0161enih pravic,<\/p>\n

upo\u0161tevajo\u010d, da je cilj Sveta Evrope dose\u010di ve\u010djo enotnost med njegovimi \u010dlanicami, in da je eden izmed na\u010dinov za zagotavljanje tega cilja varstvo in nadaljnji razvoj \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din,<\/p>\n

ponovno potrjujo\u010d svojo globoko vero v temeljne svobo\u0161\u010dine, na katerih temeljita pravi\u010dnost in mir v svetu, in ki jih je mogo\u010de najbolje zavarovati na eni strani z dejansko politi\u010dno demokracijo in na drugi strani s skupnim razumevanjem in spo\u0161tovanjem \u010dlovekovih pravic, od katerih so te svobo\u0161\u010dine odvisne,<\/p>\n

odlo\u010dene, da kot vlade evropskih dr\u017eav, ki jih navdihuje ista miselnost, in ki imajo skupno dedi\u0161\u010dino idealov in politi\u010dnega izro\u010dila o spo\u0161tovanju svobode in vladavine prava, store prve korake k skupnemu uveljavljanju nekaterih pravic, ki so dolo\u010dene v splo\u0161ni deklaraciji,<\/p>\n

potrjujo\u010d, da imajo visoke pogodbenice v skladu z na\u010delom subsidiarnosti glavno odgovornost za\u0161\u010dititi pravice in svobo\u0161\u010dine, opredeljene v tej Konvenciji in njenih Protokolih, ter da imajo pri tem polje proste presoje pod nadzorno pristojnostjo Evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice, ustanovljenega s to Konvencijo,<\/p>\n

dogovorile o naslednjem:<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

1. \u010dlen
\nObveznost spo\u0161tovanja \u010dlovekovih pravic<\/h3><\/div>
\r\n

Visoke pogodbene stranke priznavajo vsakomur, ki sodi v njihovo pristojnost, pravice in svobo\u0161\u010dine, opredeljene v prvem delu te Konvencije.<\/p><\/div><\/div>\r\n

I. DEL
\nPRAVICE IN SVOBO\u0160\u010cINE<\/h2>\r\n
<\/span>

2. \u010dlen
\nPravica do \u017eivljenja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Pravica vsakogar do \u017eivljenja je zavarovana z zakonom. Nikomur ne sme biti \u017eivljenje odvzeto, razen ob izvr\u0161itvi sodbe, s katero je sodi\u0161\u010de koga spoznalo za krivega za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana smrtna kazen.<\/p>\n

2. Kot kr\u0161itev tega \u010dlena se ne \u0161tejeta odvzem \u017eivljenja, \u010de je posledica uporabe nujno potrebne sile:<\/p>\n

a. pri obrambi katerekoli osebe pred nezakonitim nasiljem,<\/p>\n

b. pri zakonitem odvzemu prostosti ali pri prepre\u010ditvi bega osebi, ki je zakonito priprta,<\/p>\n

c. pri zakonitem dejanju, ki ima namen zadu\u0161iti izgrede ali vstajo.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

3. \u010dlen
\nPrepoved mu\u010denja<\/h3><\/div>
\r\n

Nikogar se ne sme mu\u010diti, niti ne\u010dlove\u0161ko ali poni\u017eujo\u010de z njim ravnati, ali ga kaznovati.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

4. \u010dlen
\nPrepoved su\u017eenjstva in prisilnega dela<\/h3><\/div>
\r\n

1. Nikogar se ne sme dr\u017eati v su\u017eenjstvu ali v podlo\u017enosti.<\/p>\n

2. Od nikogar se ne sme zahtevati, naj opravlja prisilno ali obvezno delo.<\/p>\n

3. Pojem prisilno ali obvezno delo v zvezi s tem \u010dlenom ne vklju\u010duje:<\/p>\n

a. dela, ki se zahteva pri rednem prestajanju zapora v skladu z dolo\u010dbami 5. \u010dlena<\/a> te Konvencije, ali med pogojnim odpustom s prestajanja zaporne kazni;<\/p>\n

b. katerekoli slu\u017ebe voja\u0161ke narave ali slu\u017ebe, ki se namesto obveznega slu\u017eenja voja\u0161kega roka zahteva v dr\u017eavah, v katerih je ugovor vesti dopusten;<\/p>\n

c. dela, ki je komu dodeljeno ob nevarnosti ali v primeru izrednega stanja, ko je ogro\u017eeno \u017eivljenje ljudi ali blaginja skupnosti;<\/p>\n

d. del ali slu\u017eb, ki so sestavni del obi\u010dajnih dol\u017enosti.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

5. \u010dlen
\nPravica do svobode in varnosti<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico do svobode in osebne varnosti. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v naslednjih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom: <\/p>\n

a. zakonit zapor, odrejen s sodbo pristojnega sodi\u0161\u010da;<\/p>\n

b. zakonit odvzem prostosti osebi, ki se ne pokori zakoniti odlo\u010dbi sodi\u0161\u010da, ali zato da bi zagotovili izpolnitev kak\u0161ne z zakonom nalo\u017eene obveznosti;<\/p>\n

c. zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu, da je storila kaznivo dejanje, ali kadar je to nujno utemeljeno zato, da bi prepre\u010dili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju;<\/p>\n

d. pripor mladoletnika na podlagi zakonite odlo\u010dbe zaradi vzgojnega nadzora ali zakonit odvzem prostosti mladoletniku zato, da bi ga privedli pred pristojno oblast;<\/p>\n

e. pripor oseb, da bi prepre\u010dili \u0161irjenje nalezljivih bolezni, ali du\u0161evno bolnih oseb, alkoholikov, narkomanov in potepuhov;<\/p>\n

f. zakonit odzem prostosti osebi z namenom, da bi ji prepre\u010dili nedovoljen vstop v dr\u017eavo, ali pripor osebe, proti kateri te\u010de postopek za izgon ali za izro\u010ditev.<\/p>\n

2. Ob odvzemu prostosti je treba vsakogar takoj pou\u010diti v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in \u010desa ga dol\u017eijo.<\/p>\n

3. Vsakogar, ki mu je bila odvzeta prostost v skladu z dolo\u010dbami to\u010dke c 1. odstavka tega \u010dlena, je treba takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, ki na podlagi zakona izvr\u0161uje sodno oblast; vsakdo ima pravico, da mu sodijo v razumnem roku ali ga izpustijo. Izpustitev na prostost je lahko pogojena z jamstvi, da bo pri\u0161el na sojenje.<\/p>\n

4. Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, ima pravico za\u010deti postopek, v katerem bo sodi\u0161\u010de hitro odlo\u010dilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, \u010de je bil odvzem prostosti nezakonit.<\/p>\n

5. Kdor je bil \u017ertev odvzema prostosti v nasprotju z dolo\u010dbami tega \u010dlena, ima izto\u017eljivo pravico do od\u0161kodnine.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

6. \u010dlen
\nPravica do po\u0161tenega sojenja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakr\u0161nikoli kazenski obto\u017ebi zoper njega pravi\u010dno in javno ter v razumnem roku odlo\u010da neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodi\u0161\u010de. Sodba mora biti izre\u010dena javno, toda tisk in javnost sta lahko izlo\u010dena s sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali dr\u017eavne varnosti, \u010de to v demokrati\u010dni dru\u017ebi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega \u017eivljenja strank, ali pa v nujno potrebnem obsegu, kadar je to po mnenju sodi\u0161\u010da nujno potrebno zaradi posebnih okoli\u0161\u010din, \u010de bi javnost sojenja \u0161kodovala interesom pravi\u010dnosti.<\/p>\n

2. Kdor je obdol\u017een kaznivega dejanja, velja za nedol\u017enega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.<\/p>\n

3. Kdor je obdol\u017een kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:<\/p>\n

a. da ga takoj in podrobno seznanijo v jeziku, ki ga razume, o bistvu in vzrokih obto\u017ebe, ki ga bremeni;<\/p>\n

b. da ima primeren \u010das in mo\u017enosti za pripravo svoje obrambe;<\/p>\n

c. da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, \u010de nima dovolj sredstev za pla\u010dilo zagovornika, da ga dobi brezpla\u010dno, \u010de to zahtevajo interesi pravi\u010dnosti;<\/p>\n

d. da zasli\u0161uje oziroma zahteva zasli\u0161anje obremenilnih pri\u010d, in da dose\u017ee navzo\u010dnost in zasli\u0161anje razbremenilnih pri\u010d ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne pri\u010de;<\/p>\n

e. da ima brezpla\u010dno pomo\u010d tolma\u010da, \u010de ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodi\u0161\u010dem.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

7. \u010dlen
\nNi kazni brez zakona<\/h3><\/div>
\r\n

1. Nih\u010de ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvr\u0161eno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo dolo\u010deno kot kaznivo dejanje po doma\u010dem ali po mednarodnem pravu v \u010dasu, ko je bilo storjeno. Prav tako se ne sme izre\u010di stro\u017eja kazen od tiste, ki jo je bilo mogo\u010de izre\u010di, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.<\/p>\n

2. Ta \u010dlen ni ovira za sojenje in kaznovanje oseb za kako storitev ali opustitev, ki je bila v \u010dasu, ko je bila storjena, kazniva po splo\u0161nih na\u010delih, ki jih priznavajo civilizirani narodi.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

8. \u010dlen
\nPravica do spo\u0161tovanja zasebnega in dru\u017einskega \u017eivljenja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico do spo\u0161tovanja njegovega zasebnega in dru\u017einskega \u017eivljenja, doma in dopisovanja.<\/p>\n

2. Javna oblast se ne sme vme\u0161avati v izvr\u0161evanje te pravice, razen, \u010de je to dolo\u010deno z zakonom in nujno v demokrati\u010dni dru\u017ebi zaradi dr\u017eavne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje dr\u017eave, zato, da se prepre\u010di nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svobo\u0161\u010dine drugih ljudi.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

9. \u010dlen
\nSvoboda mi\u0161ljenja, vesti in vere<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico do svobode mi\u0161ljenja, vesti in vere. Ta pravica vklju\u010duje svobodo spremembe vere ali prepri\u010danja ter svobodo, da \u010dlovek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izra\u017ea svojo vero ali prepri\u010danje, pri bogoslu\u017eju, pouku, praksi in verskih obredih.<\/p>\n

2. Svoboda izpovedovanja vere ali prepri\u010danja se sme omejiti samo v primerih, ki jih dolo\u010da zakon, in \u010de je to v demokrati\u010dni dru\u017ebi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svobo\u0161\u010din drugih ljudi.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

10. \u010dlen
\nSvoboda izra\u017eanja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico do svobode izra\u017eanja. Ta pravica obsega svobodo mi\u0161ljenja ter sprejemanja in sporo\u010danja obvestil in idej brez vme\u0161avanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta \u010dlen ne prepre\u010duje dr\u017eavam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.<\/p>\n

2. Izvr\u0161evanje teh svobo\u0161\u010din vklju\u010duje tudi dol\u017enosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obli\u010dnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih dolo\u010da zakon, in ki so nujne v demokrati\u010dni dru\u017ebi zaradi varnosti dr\u017eave, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, prepre\u010devanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za prepre\u010ditev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

11. \u010dlen
\nSvoboda zbiranja in zdru\u017eevanja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in zdru\u017eevanja, vklju\u010dno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridru\u017ei, da bi zavaroval svoje interese.<\/p>\n

2. Izvr\u0161evanje teh pravic je mogo\u010de omejiti samo z zakonom, \u010de je to nujno v demokrati\u010dni dru\u017ebi zaradi dr\u017eavne ali javne varnosti, za prepre\u010ditev neredov ali kaznivih dejanj, zaradi varovanja zdravja ali morale ali za varovanje pravic in svobo\u0161\u010din drugih ljudi. Ta \u010dlen ne prepre\u010duje, da bi pripadnikom oboro\u017eenih sil, policije ali dr\u017eavne uprave z zakonom omejili izvr\u0161evanje teh pravic.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

12. \u010dlen
\nPravica do poroke<\/h3><\/div>
\r\n

Mo\u0161ki in \u017eenske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko zvezo in si ustvariti dru\u017eino v skladu z doma\u010dimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

13. \u010dlen
\nPravica do u\u010dinkovitega pravnega sredstva<\/h3><\/div>
\r\n

Vsakdo, \u010digar pravice in svobo\u0161\u010dine, ki jih priznava ta Konvencijo, so kr\u0161ene, ima pravico do u\u010dinkovitih pravnih sredstev pred doma\u010dimi oblastmi, in to tudi \u010de je kr\u0161itev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dol\u017enosti.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

14. \u010dlen
\nPrepoved diskriminacije<\/h3><\/div>
\r\n

U\u017eivanje pravic in svobo\u0161\u010din, dolo\u010denih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo ko\u017ee, jezik, vero, politi\u010dno ali drugo prepri\u010danje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manj\u0161ini, lastnino, rojstvo ali kak\u0161ne druge okoli\u0161\u010dine.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

15. \u010dlen
\nDerogacija v primeru izrednega stanja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Med vojno ali ob drugi splo\u0161ni nevarnosti, ki ogro\u017ea \u017eivljenje naroda, sme vsaka Visoka pogodbena stranka sprejeti ukrepe, s katerimi derogira svoje obveznosti iz te Konvencije, v strogo omejenem obsegu, ki ga terjajo kriti\u010dne razmere, in ob pogoju, da ti ukrepi niso v nasprotju z njenimi drugimi obveznostmi po mednarodnem pravu.<\/p>\n

2. Na podlagi te dolo\u010dbe ni mogo\u010de derogirati pravic iz 2. \u010dlena<\/a>, razen v primerih smrti, ki so posledica zakonitih vojnih dejanj, kakor tudi ne pravic iz 3<\/a>. in 4<\/a>. (1. odstavek) ter 7<\/a>. \u010dlena.<\/p>\n

3. Vsaka Visoka pogodbena stranka, ki uporabi mo\u017enost za\u010dasne omejitve pravic, mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope celovito seznaniti z ukrepi, ki jih je sprejela, in z razlogi zanje. Obvestiti mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope tudi o tem, kdaj so ti ukrepi prenehali veljati, in od kdaj zopet v celoti veljajo dolo\u010dbe Konvencije.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

16. \u010dlen
\nOmejitve politi\u010dne dejavnosti tujcev<\/h3><\/div>
\r\n

Nobene od dolo\u010db 10<\/a>., 11<\/a>. in 14<\/a>. \u010dlena ni mogo\u010de \u0161teti kot prepre\u010devanje visokim pogodbenim strankam, da bi dolo\u010dale omejitve politi\u010dnega delovanja tujcev.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

17. \u010dlen
\nPrepoved zlorabe pravic<\/h3><\/div>
\r\n

Nobene dolo\u010dbe v tej Konvenciji ni mogo\u010de razlagati tako, kot da vsebuje za katerokoli dr\u017eavo, skupino ali posameznika, pravico do kakr\u0161nekoli dejavnosti ali dejanja, ki je usmerjeno h kr\u0161enju katerihkoli pravic ali svobo\u0161\u010din, ki so tu dolo\u010dene, ali k njihovemu omejevanju v ve\u010djem obsegu, kot je dolo\u010deno v tej Konvenciji.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

18. \u010dlen
\nOmejitev restrikcij pravic<\/h3><\/div>
\r\n

Omejitev pravic in svobo\u0161\u010din, ki jih ta Konvencija dopu\u0161\u010da, ni mogo\u010de uporabiti za namene, ki bi bili druga\u010dni od predpisanih.<\/p><\/div><\/div>\r\n

II. DEL
\nEVROPSKO SODI\u0160\u010cE ZA \u010cLOVEKOVE PRAVICE<\/h2>\r\n
<\/span>

19. \u010dlen
\nUstanovitev Sodi\u0161\u010da<\/h3><\/div>
\r\n

Za zagotovitev spo\u0161tovanja obveznosti, ki so jih sprejele Visoke pogodbene stranke s to Konvencijo in njenimi Protokoli, se ustanovi Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice, v nadaljevanju imenovano \u201eSodi\u0161\u010de\u201c. Sodi\u0161\u010de je stalno.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

20. \u010dlen
\n\u0160tevilo sodnikov<\/h3><\/div>
\r\n

Sodi\u0161\u010de ima toliko sodnikov, kolikor je Visokih pogodbenih strank.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

21. \u010dlen
\nKriteriji za opravljanje funkcij<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodniki morajo imeti visok moralni ugled in morajo bodisi izpolnjevati zahtevane pogoje za opravljanje visokih pravosodnih funkcij ali pa morajo biti splo\u0161no priznani pravni strokovnjaki.<\/p>\n

2. Kandidati morajo biti mlaj\u0161i od 65 let na dan, do katerega Parlamentarna skup\u0161\u010dina zahteva seznam treh kandidatov na podlagi 22. \u010dlena<\/a>.<\/p>\n

3. Sodniki delujejo na Sodi\u0161\u010du v osebnem svojstvu.<\/p>\n

4. Med opravljanjem te funkcije sodniki ne smejo sprejeti nobene dol\u017enosti, ki ni zdru\u017eljiva z njihovo neodvisnostjo, nepristranskostjo ali pa z drugimi zahtevami te funkcije, ki ima zna\u010daj polne zaposlitve; o vseh vpra\u0161anjih, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka, odlo\u010da Sodi\u0161\u010de.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

22. \u010dlen
\nVolitev sodnikov<\/h3><\/div>
\r\n

Sodnike z ve\u010dino glasov izvoli Parlamentarna skup\u0161\u010dina s seznama treh kandidatov, ki jih imenuje vsaka Visoka pogodbena stranka.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

23. \u010dlen
\nTrajanje mandata<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodniki so izvoljeni za dobo devetih let. Ne morejo biti ponovno izvoljeni.<\/p>\n

2. Sodniki opravljajo svojo funkcijo do zamenjave. Po zamenjavi ostajajo pristojni za zadeve, ki so jim bile dodeljene.<\/p>\n

3. Sodnik je lahko razre\u0161en svoje funkcije samo v primeru, \u010de ostali sodniki z dvotretjinsko ve\u010dino odlo\u010dijo, da ne izpolnjuje ve\u010d zahtevanih pogojev.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

24. \u010dlen
\nSodna pisarna in poro\u010devalci<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de ima sodno pisarno, katere funkcijo in organizacijo dolo\u010da poslovnik Sodi\u0161\u010da.<\/p>\n

2. Kadar Sodi\u0161\u010de odlo\u010da v sestavi sodnika posameznika, mu pomagajo poro\u010devalci, ki delujejo pod vodstvom predsednika Sodi\u0161\u010da. Ti so del sodne pisarne Sodi\u0161\u010da.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

25. \u010dlen
\nPlenum Sodi\u0161\u010da<\/h3><\/div>
\r\n

Plenarno Sodi\u0161\u010de:<\/p>\n

a. voli svojega predsednika in enega ali dva podpredsednika za dobo treh let; lahko so ponovno izvoljeni;<\/p>\n

b. ustanavlja senate za dolo\u010deno obdobje;<\/p>\n

c. voli predsednike senatov Sodi\u0161\u010da; ti so lahko ponovno izvoljeni;<\/p>\n

d. sprejme poslovnik Sodi\u0161\u010da;<\/p>\n

e. voli tajnika in enega ali ve\u010d namestnikov;<\/p>\n

f. predlo\u017ei zahtevo po drugem odstavku 26. \u010dlena<\/a>.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

26. \u010dlen
\nSodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de o zadevah, ki so mu predlo\u017eene, odlo\u010da v sestavi sodnika posameznika, v odborih treh sodnikov, senatih sedmih sodnikov in velikem senatu sedemnajstih sodnikov. Senati Sodi\u0161\u010da ustanovijo odbore za dolo\u010deno obdobje.<\/p>\n

2. Na zahtevo plenuma Sodi\u0161\u010da lahko Odbor ministrov s soglasno odlo\u010ditvijo in za dolo\u010den \u010das zmanj\u0161a \u0161tevilo sodnikov v senatih na pet.<\/p>\n

3. Kadar sodnik odlo\u010da kot sodnik posameznik, ne sme obravnavati nobene prito\u017ebe proti Visoki pogodbeni stranki, za katero je bil ta sodnik izvoljen.<\/p>\n

4. Sodnik, izvoljen za Visoko pogodbeno stranko, ki je stranka v sporu, je po uradni dol\u017enosti \u010dlan senata in velikega senata. V primeru njegove odsotnosti ali \u010de ne more sodelovati, namesto njega kot sodnik odlo\u010da oseba, ki jo izbere predsednik Sodi\u0161\u010da s seznama, ki ga vnaprej predlo\u017ei ta pogodbena stranka.<\/p>\n

5. Veliki senat vklju\u010duje tudi predsednika Sodi\u0161\u010da, podpredsednike, predsednike senatov in druge sodnike, izbrane v skladu s poslovnikom Sodi\u0161\u010da. Kadar je zadeva predlo\u017eena velikemu senatu v skladu s 43. \u010dlenom<\/a>, v velikem senatu ne sme zasedati noben sodnik iz senata, ki je izrekel sodbo, razen predsednika senata in sodnika, ki je zasedal v imenu zadevne Visoke pogodbene stranke.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

27. \u010dlen
\nPristojnost sodnikov posameznikov<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodnik posameznik lahko odlo\u010di, da je posamezna prito\u017eba, predlo\u017eena v skladu s 34. \u010dlenom<\/a>, nedopustna ali jo \u010drta s seznama zadev Sodi\u0161\u010da, \u010de se tak\u0161na odlo\u010ditev lahko sprejme brez dodatne presoje.<\/p>\n

2. Taka odlo\u010ditev je dokon\u010dna.<\/p>\n

3. \u010ce sodnik posameznik ne odlo\u010di, da je prito\u017eba nedopustna ali je ne \u010drta s seznama, jo predlo\u017ei odboru ali senatu v nadaljnjo presojo.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

28. \u010dlen
\nPristojnost odborov<\/h3><\/div>
\r\n

1. Odbor lahko glede prito\u017ebe, predlo\u017eene v skladu s 34. \u010dlenom<\/a>, soglasno:<\/p>\n

a. odlo\u010di, da je nedopustna ali jo \u010drta s seznama zadev, kadar se taka odlo\u010ditev lahko sprejme brez nadaljnje presoje, ali<\/p>\n

b. odlo\u010di, da je dopustna in hkrati izda sodbo o zadevi sami, \u010de je temeljno vpra\u0161anje v tej zadevi, ki se nana\u0161a na razlago ali uporabo Konvencije ali njenih Protokolov, \u017ee del uveljavljene sodne prakse Sodi\u0161\u010da.<\/p>\n

2. Odlo\u010ditve in sodbe iz prvega odstavka so dokon\u010dne.<\/p>\n

3. Kadar sodnik, izvoljen za zadevno Visoko pogodbeno stranko, ni \u010dlan odbora, ga lahko odbor v katerikoli fazi postopka povabi, da zasede mesto enega od \u010dlanov odbora, ob upo\u0161tevanju vseh ustreznih dejavnikov, vklju\u010dno s tem, ali je ta pogodbena stranka izpodbijala uporabo postopka iz to\u010dke b prvega odstavka.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

29. \u010dlen
\nOdlo\u010ditve senatov o dopustnosti in o vsebini prito\u017eb<\/h3><\/div>
\r\n

1. Kadar se ne sprejme odlo\u010ditev v skladu s 27<\/a>. ali 28<\/a>. \u010dlenom ali ne izda sodba v skladu z 28. \u010dlenom<\/a>, senat odlo\u010di o dopustnosti in vsebini prito\u017eb posameznikov, predlo\u017eenih v skladu s 34. \u010dlenom<\/a>. Odlo\u010ditev o dopustnosti se lahko sprejme lo\u010deno.<\/p>\n

2. Senat odlo\u010di o dopustnosti ter o vsebini meddr\u017eavnih prito\u017eb, predlo\u017eenih v skladu s 33. \u010dlenom<\/a>. Odlo\u010ditev o dopustnosti se sprejme lo\u010deno, razen \u010de Sodi\u0161\u010de v izjemnih primerih ne odlo\u010di druga\u010de.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

30. \u010dlen
\nOdstop pristojnosti velikemu senatu<\/h3><\/div>
\r\n

\u010ce zadeva, ki jo senat obravnava, na\u010denja pomembno vpra\u0161anje v zvezi z razlago Konvencije ali njenih Protokolov ali pa bi re\u0161itev vpra\u0161anja lahko privedla do protislovja s predhodno izre\u010deno sodbo Sodi\u0161\u010da, lahko senat, \u010de \u0161e ni izrekel svoje sodbe, kadarkoli prepusti pristojnost velikemu senatu.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

31. \u010dlen
\nPooblastila velikega senata<\/h3><\/div>
\r\n

Veliki senat:<\/p>\n

a. odlo\u010da o prito\u017ebah, predlo\u017eenih bodisi v skladu s 33.<\/a> ali 34.<\/a> \u010dlenom, \u010de mu je zadevo prepustil senat v skladu s 30. \u010dlenom<\/a> ali mu je bila zadeva predlo\u017eena v skladu s 43. \u010dlenom<\/a>;<\/p>\n

b. odlo\u010da o vpra\u0161anjih, ki jih je Sodi\u0161\u010du v skladu s \u010detrtim odstavkom 46. \u010dlena<\/a> predlo\u017eil Odbor ministrov; in<\/p>\n

c. obravnava zahteve za svetovalna mnenja, predlo\u017eene v skladu s 47. \u010dlenom<\/a>.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

32. \u010dlen
\nPristojnost Sodi\u0161\u010da<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de je pristojno za vse zadeve v zvezi z razlago in uporabo Konvencije in njenih Protokolov, ki so mu predlo\u017eene pod pogoji, predvidenimi v 33<\/a>., 34<\/a>., 46<\/a>. in 47<\/a>. \u010dlenu.<\/p>\n

2. V primeru spora glede pristojnosti Sodi\u0161\u010da o tem odlo\u010di Sodi\u0161\u010de.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

33. \u010dlen
\nMeddr\u017eavne zadeve<\/h3><\/div>
\r\n

Vsaka Visoka pogodbena stranka lahko obvesti Sodi\u0161\u010de o vsaki domnevni kr\u0161itvi dolo\u010dil Konvencije in njenih Protokolov, ki bi jih po njenem mnenju lahko pripisali drugi Visoki pogodbeni stranki.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

34. \u010dlen
\nPrito\u017ebe posameznikov<\/h3><\/div>
\r\n

Sodi\u0161\u010de lahko sprejme prito\u017ebo od katerekoli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so \u017ertve kr\u0161itev pravic, priznanih s Konvencijo in njenimi Protokoli, s strani katerekoli Visoke pogodbene stranke. Visoke pogodbene stranke se zavezujejo, da na noben na\u010din ne bodo ovirale dejanskega izvajanja te pravice.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

35. \u010dlen
\nMerila dopustnosti<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de sme obravnavati zadeve \u0161ele potem, ko so bila iz\u010drpana vsa doma\u010da pravna sredstva v skladu s splo\u0161no priznanimi pravili mednarodnega prava in v \u0161tirih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokon\u010dna odlo\u010ditev po doma\u010dem pravu.<\/p>\n

2. Sodi\u0161\u010de ne obravnava nobene prito\u017ebe, predlo\u017eene na podlagi 34. \u010dlena<\/a>, ki je:<\/p>\n

a. anonimna;<\/p>\n

b. v bistvu ista kot zadeva, ki jo je Sodi\u0161\u010de \u017ee obravnavalo, ali ki je \u017ee v drugem postopku mednarodne preiskave ali re\u0161evanja in ne vsebuje nobenih novih relevantnih informacij.<\/p>\n

3. Sodi\u0161\u010de razglasi za nedopustno vsako prito\u017ebo posameznika, predlo\u017eeno v skladu s 34. \u010dlenom, \u010de meni:<\/p>\n

a. da ni v skladu z dolo\u010dbami Konvencije ali njenih Protokolov, da je o\u010ditno neutemeljena ali pa da pomeni zlorabo pravice posameznika do prito\u017ebe; ali<\/p>\n

b. da za vlagatelja ni nastal znatno neugodnej\u0161i polo\u017eaj, razen \u010de spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih Protokolih, zahteva obravnavo take prito\u017ebe.<\/p>\n

4. Sodi\u0161\u010de v skladu s tem \u010dlenom v katerikoli fazi postopka zavrne vsako prito\u017ebo, za katero meni, da je nedopustna.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

36. \u010dlen
\nPosredovanje tretje strani<\/h3><\/div>
\r\n

1. V vseh primerih pred senatom ali velikim senatom ima Visoka pogodbena stranka, katere dr\u017eavljan je vlo\u017eil prito\u017ebo, pravico, da predlo\u017ei pisne pripombe in sodeluje pri obravnavi.<\/p>\n

2. Predsednik Sodi\u0161\u010da lahko v interesu pravi\u010dnega sojenja povabi katerokoli Visoko pogodbeno stranko, ki ni udele\u017eena v postopku ali katerokoli drugo osebo, ki ni vlo\u017eila prito\u017ebe, da predlo\u017ei pisne pripombe ali se udele\u017ei obravnave.<\/p>\n

3. Komisar za \u010dlovekove pravice Sveta Evrope lahko k vsem zadevam, ki jih obravnava senat ali veliki senat, predlo\u017ei pisne pripombe in sodeluje na obravnavah.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

37. \u010dlen
\nIzbris prito\u017eb<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de lahko v katerikoli fazi postopka prito\u017ebo izbri\u0161e s seznama zadev, \u010de je na podlagi okoli\u0161\u010din mo\u017eno sklepati:<\/p>\n

a. da vlagatelj ne namerava vztrajati pri svoji prito\u017ebi; ali<\/p>\n

b. da je bila prito\u017eba re\u0161ena; ali<\/p>\n

c. da zaradi kakega drugega razloga, ki ga ugotovi Sodi\u0161\u010de, nadaljnje obravnavanje prito\u017ebe ni ve\u010d upravi\u010deno.<\/p>\n

Kljub temu pa Sodi\u0161\u010de nadaljuje z obravnavo prito\u017eb, \u010de to zahteva spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih Protokolih.<\/p>\n

2. Sodi\u0161\u010de lahko odlo\u010di, da prito\u017ebo ponovno uvrsti na seznam zadev, \u010de okoli\u0161\u010dine to upravi\u010dujejo.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

38. \u010dlen
\nObravnava zadeve<\/h3><\/div>
\r\n

Sodi\u0161\u010de obravnava zadevo skupaj s predstavniki strank in po potrebi izvede preiskavo, zadevne Visoke pogodbene stranke pa zagotovijo vse potrebno za njeno u\u010dinkovito izvedbo.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

39. \u010dlen
\nPrijateljske poravnave<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de lahko v katerikoli fazi postopka izrazi pripravljenost, da zadevnim strankam pomaga dose\u010di prijateljsko poravnavo v zadevi na podlagi spo\u0161tovanja \u010dlovekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih Protokolih.<\/p>\n

2. Postopki, ki se vodijo v skladu s prvim odstavkom, so zaupni.<\/p>\n

3. \u010ce je dose\u017eena prijateljska poravnava, Sodi\u0161\u010de izbri\u0161e zadevo s seznama zadev z odlo\u010ditvijo, ki je omejena na kratko navedbo dejstev in dose\u017eeno re\u0161itev.<\/p>\n

4. Odlo\u010ditev se po\u0161lje Odboru ministrov, ki nadzira izvajanje dolo\u010dil prijateljske poravnave, navedene v odlo\u010ditvi.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

40. \u010dlen
\nJavna obravnava in dostop do dokumentov<\/h3><\/div>
\r\n

1. Obravnava je javna, razen \u010de Sodi\u0161\u010de v izjemnih primerih ne odlo\u010di druga\u010de.<\/p>\n

2. Dokumenti, deponirani pri sodnem tajniku, so dostopni javnosti, razen \u010de predsednik Sodi\u0161\u010da ne odlo\u010di druga\u010de.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

41. \u010dlen
\nPravi\u010dno zado\u0161\u010denje<\/h3><\/div>
\r\n

\u010ce Sodi\u0161\u010de ugotovi, da je pri\u0161lo do kr\u0161itve Konvencije ali njenih Protokolov, in \u010de notranje pravo Visoke pogodbene stranke dovoljuje le delno zado\u0161\u010denje, Sodi\u0161\u010de o\u0161kodovani stranki, \u010de je potrebno, nakloni pravi\u010dno zado\u0161\u010denje.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

42. \u010dlen
\nSodbe senatov<\/h3><\/div>
\r\n

Sodbe senatov postanejo dokon\u010dne v skladu z dolo\u010dbami 2. odstavka 44. \u010dlena<\/a>.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

43. \u010dlen
\nPredlo\u017eitev velikemu senatu<\/h3><\/div>
\r\n

1. V treh mesecih od datuma sodbe senata lahko katerakoli stranka v zadevi v izjemnih primerih zahteva, da se zadeva predlo\u017ei v ponovno obravnavo velikemu senatu.<\/p>\n

2. Sv\u00e8t petih sodnikov velikega senata sprejme zahtevo, \u010de se zastavlja pomembno vpra\u0161anje v zvezi z razlago ali uporabo Konvencije ali njenih Protokolov ali pa gre za vpra\u0161anje splo\u0161nega pomena.<\/p>\n

3. \u010ce sv\u00e8t zahtevo sprejme, se veliki senat izre\u010de o zadevi s sodbo.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

44. \u010dlen
\nDokon\u010dne sodbe<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodba velikega senata je dokon\u010dna.<\/p>\n

2. Sodba senata postane dokon\u010dna:<\/p>\n

a. \u010de stranke izjavijo, da ne bodo zahtevale ponovne obravnave pred velikim senatom;<\/p>\n

b. tri mesece od datuma sodbe, \u010de ni bilo zahteve za ponovno obravnavo pred velikim senatom;<\/p>\n

c. \u010de sv\u00e8t velikega senata zavrne zahtevo po ponovni obravnavi v skladu s 43. \u010dlenom<\/a>.<\/p>\n

3. Kon\u010dna sodba se objavi.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

45. \u010dlen
\nUtemeljitev sodb in odlo\u010ditev<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodbe kot tudi odlo\u010ditve o dopustnosti ali nedopustnosti prito\u017eb morajo biti utemeljene.<\/p>\n

2. \u010ce sodba v celoti ali delno ne izra\u017ea soglasnega mnenja sodnikov, lahko vsak sodnik poda svoje lo\u010deno mnenje.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

46. \u010dlen
\nZavezujo\u010da narava in izvr\u0161evanje sodb<\/h3><\/div>
\r\n

1. Visoke pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo spo\u0161tovale kon\u010dno sodbo Sodi\u0161\u010da v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke.<\/p>\n

2. Kon\u010dna sodba Sodi\u0161\u010da se po\u0161lje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvr\u0161itev.<\/p>\n

3. \u010ce Odbor ministrov meni, da nadziranje izvr\u0161itve kon\u010dne sodbe ovirajo te\u017eave pri razlagi sodbe, lahko zadevo predlo\u017ei Sodi\u0161\u010du, da se izre\u010de o razlagi. Za odlo\u010ditev o predlo\u017eitvi je potrebna dvotretjinska ve\u010dina glasov predstavnikov, upravi\u010denih do sede\u017ea v odboru.<\/p>\n

4. \u010ce Odbor ministrov meni, da Visoka pogodbena stranka zavra\u010da spo\u0161tovanje kon\u010dne sodbe v zadevi, v kateri je stranka, lahko po tem, ko ji je bilo vro\u010deno uradno obvestilo in z odlo\u010ditvijo, sprejeto z dvotretjinsko ve\u010dino glasov predstavnikov, upravi\u010denih do sede\u017ea v odboru, Sodi\u0161\u010du predlo\u017ei vpra\u0161anje, ali pogodbena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz prvega odstavka.<\/p>\n

5. \u010ce Sodi\u0161\u010de ugotovi kr\u0161itev prvega odstavka, zadevo predlo\u017ei Odboru ministrov, ki odlo\u010di o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. \u010ce Sodi\u0161\u010de ne ugotovi kr\u0161itve prvega odstavka, zadevo predlo\u017ei Odboru ministrov, ki kon\u010da obravnavo zadeve.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

47. \u010dlen
\nSvetovalna mnenja<\/h3><\/div>
\r\n

1. Sodi\u0161\u010de lahko na zahtevo Odbora ministrov daje svetovalna mnenja o pravnih vpra\u0161anjih v zvezi z razlago Konvencije in njenih Protokolov.<\/p>\n

2. Tak\u0161na mnenja ne obravnavajo vpra\u0161anj, ki so povezana z vsebino ali obsegom pravic in svobo\u0161\u010din, opredeljenih v I. delu Konvencije in v njenih Protokolih. Prav tako ne obravnavajo drugih vpra\u0161anj, ki bi jih lahko obravnavalo Sodi\u0161\u010de ali Odbor ministrov v zvezi s kak\u0161nim postopkom, spro\u017eenim v skladu s Konvencijo.<\/p>\n

3. Odlo\u010ditev Odbora ministrov, da zahteva svetovalno mnenje Sodi\u0161\u010da, mora biti sprejeta z ve\u010dino glasov predstavnikov, ki so upravi\u010deni, da zasedajo v Odboru ministrov.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

48. \u010dlen
\nSvetovalna pristojnost Sodi\u0161\u010da<\/h3><\/div>
\r\n

Sodi\u0161\u010de odlo\u010di, ali sodi zahteva za svetovalno mnenje, ki mu jo predlo\u017ei Odbor ministrov, v njegovo pristojnost, kot je opredeljena v 47. \u010dlenu<\/a>.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

49. \u010dlen
\nObrazlo\u017eitev svetovalnih mnenj<\/h3><\/div>
\r\n

1. Svetovalno mnenje Sodi\u0161\u010da mora biti obrazlo\u017eeno.<\/p>\n

2. \u010ce svetovalno mnenje v celoti ali delno ne izra\u017ea soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico dati svoje lo\u010deno mnenje.<\/p>\n

3. Svetovalno mnenje Sodi\u0161\u010da se po\u0161lje Odboru ministrov.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

50. \u010dlen
\nStro\u0161ki delovanja Sodi\u0161\u010da<\/h3><\/div>
\r\n

Stro\u0161ke za delovanje Sodi\u0161\u010da nosi Svet Evrope.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

51. \u010dlen
\nPrivilegiji in imunitete sodnikov<\/h3><\/div>
\r\n

Sodniki u\u017eivajo med opravljanjem svojih funkcij privilegije in imunitete, ki so dolo\u010deni v 40. \u010dlenu Statuta Sveta Evrope in v sporazumih, sklenjenih na podlagi tega \u010dlena.<\/p><\/div><\/div>\r\n

III. DEL
\nRAZNE DOLO\u010cBE<\/h2>\r\n
<\/span>

52. \u010dlen
\nPoizvedbe Generalnega sekretarja<\/h3><\/div>
\r\n

Na zahtevo Generalnega sekretarja Sveta Evrope mora vsaka Visoka pogodbena stranka predlo\u017eiti pojasnila o tem, kako njeno notranje pravo zagotavlja u\u010dinkovito uveljavljanje vseh dolo\u010db te Konvencije.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

53. \u010dlen
\nVarstvo priznanih \u010dlovekovih pravic<\/h3><\/div>
\r\n

Nobene dolo\u010dbe te Konvencije ni mogo\u010de razlagati kot za\u010dasno omejitev katerihkoli \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din, ki jih je mogo\u010de uveljaviti po zakonih katerekoli Visoke pogodbene stranke ali po sporazumih, v katerih nastopa kot pogodbena stranka.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

54. \u010dlen
\nPooblastila Odbora ministrov<\/h3><\/div>
\r\n

Nobena dolo\u010dba te Konvencije ne posega v pooblastila, podeljena Odboru ministrov na podlagi Statuta Sveta Evrope.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

55. \u010dlen
\nIzklju\u010ditev drugih sredstev za re\u0161evanje sporov<\/h3><\/div>
\r\n

Visoke pogodbene stranke sogla\u0161ajo, da \u010de se ne dogovorijo druga\u010de, ne bodo uporabile mednarodnih pogodb, konvencij ali deklaracij, ki med njimi veljajo, da bi z zahtevo spro\u017eile spor o razlagi ali uporabi te Konvencije s sredstvi, ki jih ta Konvencija ne predvideva.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

56. \u010dlen
\nOzemeljska veljavnost Konvencije<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsaka dr\u017eava sme ob ratifikaciji ali kadarkoli pozneje z notifikacijo, ki jo naslovi na Generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjaviti, da velja ta Konvencija tudi za vse ali za katero od ozemelj, za katerih mednarodne odnose je odgovorna.<\/p>\n

2. Konvencija za\u010dne veljati za ozemlje ali ozemlja, navedena v notifikaciji, trideseti dan po tem, ko je Generalni sekretar Sveta Evrope sprejel notifikacijo.<\/p>\n

3. Dolo\u010dbe te Konvencije se uporabljajo na teh ozemljih ob upo\u0161tevanju krajevnih razmer.<\/p>\n

4. Vsaka dr\u017eava, ki je dala izjavo na podlagi prvega odstavka tega \u010dlena, lahko kadarkoli pozneje izjavi, da sprejema za eno ali ve\u010d ozemelj, na katera se izjava nana\u0161a, pristojnost Sodi\u0161\u010da za sprejemanje prito\u017eb od posameznikov, nevladnih organizacij ali skupin posameznikov v skladu s 34. \u010dlenom<\/a> te Konvencije.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

57. \u010dlen
\nPridr\u017eki<\/h3><\/div>
\r\n

1. Vsaka dr\u017eava lahko ob podpisu te Konvencije ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji izrazi pridr\u017eke v zvezi s katerokoli posamezno dolo\u010dbo te Konvencije, \u010de kak zakon, ki tedaj velja na njenem ozemlju, ni v skladu s to dolo\u010dbo. Ta \u010dlen ne dovoljuje pridr\u017ekov splo\u0161ne narave.<\/p>\n

2. Vsak pridr\u017eek po tem \u010dlenu mora vsebovati kratko oznako zakona, na katerega se nana\u0161a.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

58. \u010dlen
\nOdpoved<\/h3><\/div>
\r\n

1. Visoka pogodbena stranka lahko odpove to Konvencijo \u0161ele po preteku petih let od tedaj, ko je postala njena stranka, in po \u0161estmese\u010dni odpovedi, ki jo z notifikacijo naslovi na Generalnega sekretarja Sveta Evrope, ta pa o tem obvesti druge Visoke pogodbene stranke.<\/p>\n

2. Tak\u0161na odpoved Visoke pogodbene stranke je ne razre\u0161uje njenih obveznosti po tej Konvenciji za katerokoli dejanje, ki bi ga storila pred dnem, ko je odpoved za\u010dela veljati, in ki bi lahko pomenilo kr\u0161itev tak\u0161nih obveznosti.<\/p>\n

3. Vsaka Visoka pogodbena stranka, ki preneha biti \u010dlanica Sveta Evrope, preneha biti ob istih pogojih tudi pogodbena stranka te Konvencije.<\/p>\n

4. V skladu z dolo\u010dbami prej\u0161njih odstavkov je mogo\u010de odpovedati Konvencijo za katerokoli ozemlje, za katero je bila dana izjava o njeni uporabi na podlagi dolo\u010db 56. \u010dlena<\/a>.<\/p><\/div><\/div>\r\n

<\/span>

59. \u010dlen
\nPodpis in ratifikacija<\/h3><\/div>
\r\n

1. Ta Konvencija je na voljo za podpis \u010dlanicam Sveta Evrope, ki jo morajo ratificirati. Listine o ratifikaciji je potrebno deponirati pri Generalnem sekretarju Sveta Evrope.<\/p>\n

2. Evropska unija lahko pristopi h Konvenciji.<\/p>\n

3. Ta Konvencija za\u010dne veljati po deponiranju desetih listin o ratifikaciji.<\/p>\n

4. Za poznej\u0161e podpisnice Konvencija za\u010dne veljati z datumom deponiranja njihove listine o ratifikaciji.<\/p>\n

5. Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti vse \u010dlanice Sveta Evrope o za\u010detku veljavnosti Konvencije, o imenih Visokih pogodbenih strank, ki so jo ratificirale, in o deponiranju listin o ratifikaciji, ki so prispele pozneje.<\/p>\n

Sestavljeno v Rimu 4. novembra 1950 v angle\u0161\u010dini<\/a> in franco\u0161\u010dini<\/a>, od katerih sta obe besedili enako verodostojni, in sicer v enem izvodu, ki je shranjen v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope po\u0161lje overjene kopije vsem vladam podpisnicam.<\/p><\/div><\/div>\r\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Besedilo Konvencije vsebuje spremembe in dopolnitve v skladu z dolo\u010dbami Protokola \u0161t. 15, ki je pri\u010del veljati 1. avgusta 2021, in Protokola \u0161t. 14, ki je pri\u010del veljati 1. junija 2010. Besedilo Konvencije je...","protected":false},"author":1,"featured_media":188253,"parent":116114,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"class_list":["post-40821","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40821"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40821\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":224333,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40821\/revisions\/224333"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/116114"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/188253"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/europeancourt.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}