Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je mednarodno sodišče s sedežem v Strasbourgu, ki lahko obravnava le pritožbe fizičnih in pravnih oseb, ki trdijo, da so jim bile kršene pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mednarodna pogodba, s katero so se številne evropske države obvezale, da bodo spoštovale določene temeljne pravice. Te pravice so navedene v Konvenciji ter v Prvem, Četrtem, Šestem, Sedmem, Dvanajstem in Trinajstem protokolu, ki so jih sprejele le nekatere države.
Sodišče uveljavlja Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Njegova naloga je zagotoviti, da države spoštujejo pravice in jamstva, določena v Konvenciji. Zato proučuje pritožbe (oziroma „vloge“), ki so jih vložili posamezniki, včasih pa tudi države. Kadar Sodišče ugotovi, da je država članica kršila eno ali več teh pravic in jamstev, izreče sodbo. Sodbe so zavezujoče: zadevne države jih morajo spoštovati.
Ni potrebno biti državljan ene od držav članic Sveta Evrope. Za kršitev, zaradi katere se pritožujete, pa mora biti odgovorna ena od držav, ki jih zavezuje Konvencija na območju njene „jurisdikcije“, kar običajno pomeni na njenem ozemlju. Ukrep ali ukrepe, glede katerih se pritožujete, je moral sprejeti eden ali več organov oblasti v zadevni državi/državah (kot je na primer sodišče ali upravni organ). Sodišče ne more obravnavati pritožb proti posameznikom ali zasebnim ustanovam, kot so na primer gospodarske družbe. Neposredno in osebno morate biti prizadeti zaradi kršitve, ki jo navajate. Ne morete se na splošno pritoževati na nek zakon ali ukrep, ker se vam, na primer, ne zdi pošten; prav tako ne morete vložiti vloge v imenu drugih oseb (razen če so jasno določene in ste vi njihov uradni zastopnik). Pritožite se lahko edinole na kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah ne pa drugih pravnih listin, kot sta na primer Splošna deklaracija človekovih pravic ali Listina o temeljnih pravicah.
Predhodno morate v državi izčrpati vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko odpravili stanje, zaradi katerega se pritožujete (to običajno pomeni vložitev pritožbe pred ustreznim sodiščem in izrabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, kar v primeru Slovenije pomeni tudi vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije). Ni pa dovolj, da izkoristite vsa pravna sredstva, temveč je potrebno, da ste se v njih dejansko pritožili zaradi domnevne kršitve pravic, varovanih s Konvencijo. Pritožbo morate vložiti v roku štirih mesecev od datuma pravnomočnosti odločbe sodišča v svoji državi (na splošno rečeno, od sodbe najvišjega sodišča). Pritožbeni obrazec je torej treba z vsemi zahtevanimi podatki in dokumenti na Sodišče poslati najpozneje na zadnji dan štirimesečnega roka. Preverite, ali vsebuje vse potrebne podatke in dokumente.
Sodišče ne more obravnavati katerih koli pritožb. Pristojnosti Sodišča so določene v Konvenciji, in sicer z merili dopustnosti, v katerih je opredeljeno, kdo se lahko pritoži kdaj in glede česa. Več kot 90 % pritožb, ki jih obravnava Sodišče, je razglašenih za nedopustne, zato preverite, ali vaša pritožba izpolnjuje merila dopustnosti. Če potrebujete dodatne podatke o teh merilih, se posvetujte z odvetnikom.
Vaša zadeva bo obravnavana brezplačno. Pokriti boste morali samo svoje stroške (kot so honorarji odvetnikov ali izdatki za raziskave in korespondenco). Sodišče vam ne bo pomagalo plačati odvetnika, ki bi sestavil vašo pritožbo. Čeprav v začetnih stopnjah postopka za zastopanje ne potrebujete odvetnika, pa je ta potreben od trenutka, ko je o vlogi obveščena zadevna Vlada.
Če Sodišče ugotovi kršitev vam lahko dosodi „pravično zadoščenje“, to je določen znesek nadomestila za posamezne vrste škode. Sodišče lahko od zadevne države zahteva tudi, da vam povrne stroške, ki ste jih imeli s predstavitvijo vaše zadeve.